Nazaj Ne postani denarna mula

Ne postani denarna mula

05.12.2023

V okviru EMMA9 pobude smo se pridružili ozaveščanju javnosti glede problematike denarnih mul in vas vabimo k ogledu sporočila za javnost, ki ga je priprvailo ZBS. Podatki in napotki vam bodo koristili pri pravočasnem prepoznavanju vse pogostejšega pojava tako imenovanih denarnih mul. Pogosto so to nedolžne žrtve, ki nasedejo obljubi hitrega zaslužka. Čeprav se ti ljudje pogosto ne zavedajo, da sodelujejo pri kriminalu, so tudi oni storilci kaznivih dejanj in so lahko kazensko preganjani.

Organi kazenskega pregona iz 26 držav so v sodelovanju z Europolom, Eurojustom, INTERPOL-om in številnimi drugimi partnerji ponovno združili moči v boju proti ključnemu pospeševalcu pranja denarja: denarnim mulam in tistim, ki jih novačijo. Junija, oktobra in novembra 2023 je bilo v več operativnih fazah identificiranih 10 759 denarnih mul in 474 rekruterjev, kar je vodilo do aretacije 1 013 posameznikov po vsem svetu.

Deveto mednarodno operacijo kazenskega pregona European Money Mule Action (EMMA 9) je letos vodila Nizozemska, rezultati so naslenji:
  • 10 759 identificiranih denarnih mul,
  • 474 identificiranih rekruterjev,
  • 1 013 aretiranih posameznikov,
  • 10 736 prijavljenih goljufivih transakcij,
  • 4 659 začetih preiskav,
  • 100 milijonov EUR prijavljenih izgub, in
  • 32 mio EUR preprečene izgube.
 EMMA je najobsežnejša mednarodna operacija te vrste, ki temelji na načelu, da je izmenjava informacij med javnim in zasebnim sektorjem bistvenega pomena v boju proti današnjim sofisticiranim kaznivim dejanjem. Evropska bančna federacija (EBF) je prvi partner EMMA že od njene prve izvedbe. V letošnji operaciji je ob stalni koordinaciji EBF z organi pregona sodelovalo približno 2822 bank in finančnih institucij.

EMMA predstavlja sinonim za boj proti mrežam denarnih mul, ki imajo koristi od različnih vrst kriminala, kot je kibernetska goljufija proti finančnim institucijam in njihovim strankam. Primarni cilj operacije EMMA je zato krepitev in izmenjava čezmejnih informacij med sodelujočimi državami,  s čimer se želi preprečiti finančne izgube in ozaveščati javnost o tej zelo razširjeni težavi.

Pobuda EMMA je tako uspešno okrepila čezmejno sodelovanje v boju in odkrivanju mrež denarnih mul, ki se ukvarjajo z mednarodnim pranjem denarja. Omrežja delujejo na način, da opravljajo prenose (digitalnih ali gotovinskih) denarja, prejetih od tretjih oseb, drugim prejemnikom, pri tem pa zaslužijo provizijo. Večina mrež deluje čezmejno; bodisi se denar prenaša iz ene države v drugo ali pa organizirana mreža denarnih mul potujejo po vsem svetu in odpirajo bančne račune, pri tem pa pogosto uporabljajo ponarejeno dokumentacijo.

Nedavni trendi v globalizirani kriminalni pokrajini

Preiskovalci so poročali o številnih nedavnih dogodkih v kriminalnem svetu mednarodnega pranja denarja. Ena od držav članic EU je odkrila, da so migranti iz Ukrajine, ki iščejo zatočišče pred vojno, vse pogosteje tarča nenamernih sostorilcev kriminala. Z izkoriščanjem njihove ranljivosti in ekonomske stiske jih kriminalci prisilijo v nenamerno pranje denarja na način, da jih prepričajo, da odpirajo bančne račune.

V porastu so tudi kazniva dejanja lažnega predstavljanja, pri čemer kriminalci, ki se predstavljajo kot bančni uradniki, večinoma napadajo starejše ljudi in jih prepričujejo, naj odprejo nove račune. Storilci pogosto osebno obiščejo žrtve, da dobijo kopije njihovih osebnih dokumentov in podpise.

Drug zaskrbljujoč trend vključuje goljufivo uporabo umetne inteligence za ustvarjanje lažnih identitet, s čimer je mogoče obiti varnostne funkcije KYC med ustvarjanjem spletnega računa.

Še en nastajajoči modus operandi je opaziti in sicer, kriminalci vse pogosteje ciljajo na mlajše osebe in jim nudijo plačilna sredstva, kot so darilne kartice, ki se aktivirajo v procesu tokenizacije za nakup blaga ali elektronskih naprav. Mule nato kupljeno blago predajo kriminalcem, ti pa ga nato ponudijo v prodajo na najbolj priljubljenih tržnicah e-trgovine, pri čemer prejmejo odstotek nezakonite premoženjske koristi bodisi v gotovini bodisi v blagu.

Preiskave so pokazale, da vrsta zapletenih shem spletnih goljufij usmerja denar na račune denarnih mul. Sheme vključujejo naložbene prevare, vdore v poslovne e-poštna sporočila, lažne oglase za počitniške najeme, prevare posrednikov, lažno predstavljanje, goljufije v aplikaciji Messenger, goljufije v službi za pomoč uporabnikom, ponarejene bančne kartice in uporabo kripto vrednosti, prenesenih iz menjalnic virtualnih valut v e-denarnice.

Aktivnost ozaveščanja javnosti pod geslom Ne postani denarna mula vsako leto podprejo tudi slovenske banke in hranilnice ter Združenje bank Slovenije.

Sodelujoče države v letošnji operaciji:

Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Ciper, Kolumbija, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Hong Kong (Kitajska), Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Singapur Slovenija, Švedska, Španija, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike

Sodelujoče agencije:
Europol, Eurojust, INTERPOL

Partnerji iz finančne industrije:
European Banking Federation, Coinbase, Fourthline, Santander, Tripadvisor, Western Union

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 4. december 2023

Ne postani denarna mula | Združenje bank Slovenije - GIZ (zbs-giz.si)