Priporočila, kako pred nakupom preveriti spletnega trgovca

26.10.2020

Glede na porast zlorab preko spleta stranke bank in hranilnic ponovno opozarjamo na previdno ravnanje pri opravljanju plačil ter nakupov s karticami na spletu in potrebno preverjanje spletnega prodajnega mesta.

  1. Preverite spletno prodajno mesto oz. trgovca, za kakšno podjetje gre, kje se nahaja, kakšen je naslov podjetja. Kot opozarja Slovenski nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost – SiCert, je veliko lažje reševati morebitne spore, če gre za podjetje v EU, v kolikor pa podatkov o podjetju sploh ni moč najti, je to očiten znak za previdnost. Preverite tudi, kakšne so izkušnje s posameznim prodajnim mestom pri prijateljih, znancih, sorodnikih oziroma preverite objave v povezavi s prodajnim mestom oz. trgovcem na spletu. V primeru, da ne najdete zapisov na spletu ali so na spletu zapisi, ki govorijo o pritožbah oziroma zlorabah izbranega spletnega trgovca, svetujemo, da se za nakup v tem primeru ne odločite.
  2. Preverite kontaktne podatke prodajnega mesta, s klicem ali sporočilom, ki ga posredujete na naslov elektronske pošte podjetja preverite ali sta telefonska številka za pomoč uporabnikom in elektronski naslov podjetja dosegljiva in se ujemata z imenom podjetja, ki se na spletu predstavlja. V primeru, da je na voljo zgolj obrazec za sporočilo in nobenega drugega kontakta, bosta tudi morebitno kasnejše reševanje sporov in komunikacija otežena.
  3. Preverite domeno spletne strani, preko katere nameravate nakupovati. To storite tako, da domeno vnesete v obrazec na strani https://whois.domaintools.com/, prejeli boste podatek, kje in kdaj je bila domena registrirana, in kateri kontaktni podatki podjetja so navedeni. Včasih lahko že na podlagi teh podatkov sklepate, da nekaj ni v redu, npr. spletna trgovina se hvali z dolgo tradicijo, domena pa je bila registrirana kakšen mesec nazaj ali pa je bil pri registraciji domene uporabljen brezplačen elektronski naslov. 
  4. Bodite pozorni, ali se v naslovni vrstici spletnega prodajnega mesta izpiše https (primer: https://naslov.com/), kar dokazuje, da gre za varno povezavo. V primeru varne povezave je prenos podatkov o vaši kreditni kartici šifriran ter tako skrit pred očmi vsiljivcev v omrežju.
  5. Ne nasedajte lažnim spletnim trgovinam. Preverite, če res nakupujete v spletni trgovini v EU, da vas naknadno ne bo presenetilo obvestilo carine, da vas čaka pošiljka iz Kitajske, za katero morate plačati še davek. Zelo pogosto se tudi zgodi, da v takšnih primerih prejmete ponaredek, ki je zelo slabe kakovosti ali pa prejmete celo drug izdelek.
  6. Vse trgovine s ponaredki, ki jih je uspel zaslediti Si-Cert, so zasnovane podobno; ponujajo izdelke priznanih blagovnih znamk po izjemno nizkih cenah. Vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino (ime podjetja, naslov, elektronski naslov). Spletne trgovine s ponaredki vam bodo izdelek dejansko poslale, vendar to še ni zagotovilo, da ga boste tudi prejeli. Ponaredki so namreč na slovenski carini zaseženi in uničeni, v nekaterih primerih pa lahko celo plačate globo oziroma boste mora poravnati stroške uničenja. Možnosti reklamacije nimate, saj gre v veliki večini primerov za nakup pri kitajskem trgovcu, ki ni zavezan evropski potrošniški zakonodaji.
  7. Zavedati se morate, da ko enkrat sprejmete dvomljivo ponudbo in nakažete denar goljufivemu trgovcu, ostane zelo malo manevrskega prostora za ukrepanje in povračilo denarja.

Zato je toliko bolj pomembno, da temeljito preverite spletnega trgovca in poiščete čim več informacij preden nakup opravite. Dodatne informacije in napotke za varno plačevanje s karticami na spletu lahko poiščete na spletni strani Varni na internetu.

Združenje bank Slovenije

Opozorila naložbe

Tržno sporočilo je namenjeno seznanjanju vlagateljev s storitvijo individualnega upravljanja premoženja oziroma varčevalnimi produkti BKS Bank AG, Bančne podružnice  ter ni priporočilo za nakup ali prodajo finančnih instrumentov niti ne pomeni ponudbe ali vabila k sestavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov. BKS Bank AG, Bančna podružnica, pri poslovanju s finančnimi instrumenti nastopa kot borzna posrednica oziroma upravljavka premoženja. Pri nakupu finančnih instrumentov vlagatelj prevzema tveganje, da bo ob njihovi prodaji oziroma zapadlosti dobil manj denarja, kot je vanje investiral. BKS Bank, Bančna podružnica, ne prevzema nobenih jamstev in tveganj vlagateljev v zvezi s finančnimi instrumenti. Za oblikovanje ustrezne investicijske odločitve se je treba seznaniti z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v finančne instrumente, zato BKS Bank, Bančna podružnica, priporoča, da investicijskih odločitev ne sprejemate zgolj na podlagi tu objavljenih informacij, temveč se o tem prej posvetujete s pooblaščenimi strokovnjaki. Terjatve strank v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev ali pomožnih investicijskih storitev prek BKS Bank AG, Bančne podružnice, so zajamčene po sistemu jamstva za terjatve vlagateljev, ki velja za BKS Bank AG, Celovec, v Republiki Avstriji. BKS Bank AG, Celovec, je zavezana avstrijskemu jamstvenemu sistemu zajamčenih terjatev »Einlagensicherung AUSTRIA Ges.m.b.H., Wipplinger-straße 34/4/DG4, 1010 Wien/Dunaj, Avstrija«. BKS Bank, Bančna podružnica, opravlja storitve v zvezi s finančnimi instrumenti v Republiki Sloveniji v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, in drugo relevantno veljavno zakonodajo v Sloveniji in Avstriji. Posamezne vrste storitev v zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih BKS Bank AG, Bančna podružnica, ponuja strankam, so opredeljene v Splošnih pogojih poslovanja s finančnimi instrumenti BKS Bank AG, Bančna podružnica, ki so vam dostopni v prostorih BKS Bank AG, Bančne podružnice, in na spletni strani banke www.bksbank.si.