Obveznice so vrsta dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda država, podjetje ali druga pravna oseba, z namenom pridobitve dodatnih finančnih sredstev. Kupci obveznic dejansko posojajo denar izdajatelju in prejmejo obveznice kot potrdilo o dolgu. V zameno za to posojilo, izdajatelj obljublja, da bo kupcu obveznice (upniku) izplačal dogovorjene obresti (navadno letno ali polletno) in vrnil glavnico, ki predstavlja prvotno posojilo, ob določenem roku, imenovanem rok dospetja. Obveznice imajo rok zapadlosti daljši od enega leta.

Donosnost pri obveznicah je znana vnaprej, če le obveznice pred dospetjem ne prodamo ali če izdajatelj ne naleti na večje likvidnostne težave. Večina obveznic tudi kotira na borzi, kar pomeni, da obveznico lahko prodamo pred njenim dospetjem, donosnost pa je v takšnem primeru odvisna od trenutnih razmer na kapitalskih trgih.

Obstajajo različne vrste obveznic Med najpogostejše obveznice lahko uvrstimo  korporativne obveznice, ki jih izdajo podjetja in državne obveznice, ki jih izdajo vlade. Poznamo tudi posebne oblike, kot so npr. indeksne obveznice, ki so povezane z določenim indeksom, in zamenljive obveznice, ki omogočajo lastnikom, da jih pod določenimi pogoji, zamenjajo za delnice izdajatelja.

Vlagatelji, ki kupijo navadne obveznice, postanejo upniki izdajatelja, kar pomeni, da imajo prednostno pravico do plačila obresti in glavnice pred lastniki delnic v primeru stečaja izdajatelja.

Investiranje v obveznice je ena od možnosti razpršitve premoženja in prinaša reden dohodek v obliki kuponov oz. obresti.
 

Obveznice prinašajo tudi kar nekaj prednosti za vlagatelje, med katerimi so največje:

•    Fiksni donos
Obveznice prinašajo fiksno donosnost (v naprej znana obrestna mera), če jih držimo do dospetja in izdajatelj ne naleti na večje težave pri poslovanju (kreditno tveganje). Poznano je torej dospetje (datum vračila glavnice), obrestna mera ter način obračunavanja in izplačilo kuponov oz. obresti.

Pri delnicah je situacija bistveno drugačna. Tako vrednost same delnice, kot tudi dividende močno nihajo, zato so delnice smatrane kot veliko bolj tvegana naložba v primerjavi z obveznicami. Prav tako so imetniki delnic v primeru stečaja poplačani kot zadnji. Če torej želimo manjše tveganje ter vnaprej znano donosnost, so obveznice smiselna naložba.

•    Razpršitev premoženja
Pogosto omenjena formula za uravnotežen portfelj je, da imamo v obvezniških naložbah takšen odstotek, kot je naša starost. Če je nekdo npr. star 30 let, bi bil uravnotežen portfelj sestavljen iz 70 % delnic in 30 % obveznic. Seveda je več faktorjev, ki vpliva na to, kam vlagati prosta denarna sredstva, načeloma pa se lahko držimo te formule kot osnovno usmeritev.

•    Ohranjanje kapitala
Obveznice veljajo za razmeroma varno naložbo, če skrbno izberemo izdajatelje. Podobno kot nepremičnine, obveznice tako padejo v kategorijo ohranjanja kapitala. Z obveznicami bomo težko dosegli visoke donose, kot npr. na delniškem trgu, je pa samo tveganje bistveno manjše.

•    Likvidnost
Pomembna komponenta pri obveznicah je tudi likvidnost. To pomeni, da večina obveznic uglednih izdajateljev kotira na borzi in lahko posledično obveznico predčasno prodamo. Tukaj pa naletimo na pomembno razliko. Če prodamo obveznico pred njenim dospetjem, je cena, po kateri je obveznica prodana, določena glede na trenutne tržne pogoje, vključno z obrestnimi merami, kreditnim tveganjem, razmerami na finančnih trgih in drugimi dejavniki. 
 

Vlaganje v obveznice prinaša tako priložnosti kot tudi tveganja, ki jih mora vsak vlagatelj v obveznice dobro poznati in razumeti. Glavna tveganja predstavljajo:

•    Tveganje makro dejavnikov
Fluktuacije obrestnih mer, ki jih določajo centralne banke, inflacijska pričakovanja in drugi makroekonomski dejavniki neposredno vplivajo na cene obveznic.

•    Kreditno tveganje
Kreditno tveganje pomeni, da izdajatelj ni sposoben vrniti posojila iz določenega razloga.

•    Tveganje vpoklica
V določenih primerih lahko izdajatelj obveznice izvede odkup pred datumom zapadlosti, če je to določeno v pogojih izdaje.

•    Likvidnostno tveganje
Čeprav obveznice veljajo za likvidne, so lahko določene obveznice kreditno manj sposobnih izdajateljev manj likvidne ali postanejo nelikvidne zaradi pretresov na kapitalskih trgih ali težav posameznega izdajatelja.

•    Valutno tveganje
Pri nakupu obveznic v tuji valuti vlagatelji tvegajo, da bodo lahko nihanja menjalnih tečajev tako negativno kot pozitivno vplivala na vrednost njihove naložbe.

Pomembno je, da se ob vlaganju v obveznice zavedamo vseh navedenih tveganj, predvsem pa dobro preverimo izdajatelja ter pogoje izdaje obveznice.